Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca: roki in obveznosti

Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (čl. 89/2 ZDR-1). Zakon našteva te razloge (čl. 89/1 ZDR-1):

• poslovni razlog – prenehanje potreb po opravljanju določenega dela zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov,
• razlog nesposobnosti – nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov oziroma neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela,
• krivdni razlog – kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
• nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
• neuspešno opravljeno poskusno delo.

Časovne omejitve (čl. 89/3 ZDR-1): pri razlogu nesposobnosti je treba odpovedati najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, pri krivdnem razlogu pa najkasneje v 60 dneh od ugotovitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

Nekateri razlogi so izrecno neutemeljeni (čl. 90 ZDR-1) – npr. bolniška odsotnost ali nega družinskih članov, starševski dopust, članstvo in dejavnost v sindikatu, udeležba v zakoniti stavki, vložitev tožbe zoper delodajalca, nosečnost, družinske obveznosti ter diskriminacijski razlogi.

Pred odpovedjo mora delodajalec izpolniti postopek, sicer je odpoved nezakonita:

• Pisno opozorilo (čl. 85/1 ZDR-1): pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajalec delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi – najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve.
• Seznanitev z očitanimi kršitvami in zagovor (čl. 85/2 ZDR-1): pred odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo je treba delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Pri zagovoru lahko po pooblastilu sodeluje predstavnik sindikata ali druga pooblaščena oseba (čl. 85/3 ZDR-1).
• Sindikat in svet delavcev (čl. 86 ZDR-1): če delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec, oziroma svet delavcev ali delavskega zaupnika. Ti lahko podajo mnenje v šestih dneh; če ga ne podajo, se šteje, da odpovedi ne nasprotujejo. Tudi ob negativnem mnenju lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi (čl. 86/4 ZDR-1).

Formalne zahteve so pri odpovedi s strani delodajalca stroge:

• Pisna oblika (čl. 87/1 ZDR-1): redna in izredna odpoved morata biti izraženi v pisni obliki.
• Obrazložitev (čl. 87/2 ZDR-1): delodajalec mora v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog odpovedi. Pavšalna obrazložitev ne zadošča.
• Obvestilo o pravicah (čl. 87/3 ZDR-1): ob odpovedi je treba delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu, o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti in o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Napačno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca.
• Vročitev (čl. 88 ZDR-1): praviloma osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu, dostopnem delavcu. Če pošiljka ni prevzeta, velja vročitev za opravljeno, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve; ob odklonitvi vročitve velja, da je bila opravljena.
• Izredna odpoved (čl. 109 ZDR-1): dopustna je le, če delovnega razmerja ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka; podati jo je treba najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in v šestih mesecih od nastanka razloga.
• Razlogi za izredno odpoved na strani delavca (čl. 110 ZDR-1): kršitev z znaki kaznivega dejanja, naklepna ali hudo malomarna hujša kršitev obveznosti, lažni podatki ob zaposlitvi, najmanj pet dni zaporedoma neupravičene odsotnosti z dela in drugi primeri, ki jih našteva zakon.

Ob odpovedi, ki jo poda delodajalec, veljajo naslednja pravila:

• Odpovedni rok (čl. 94/3 ZDR-1): iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti 15 dni do enega leta zaposlitve, 30 dni od enega do dveh let; nad dve leti se 30 dni podaljšuje za dva dni za vsako izpolnjeno leto, največ do 60 dni. Nad 25 let zaposlitve je rok 80 dni, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določen drugačen rok, vendar ne krajši od 60 dni. Pri krivdnem razlogu je rok 15 dni (čl. 94/4), pri neuspešnem poskusnem delu 7 dni (čl. 94/1).
• Tek roka (čl. 95 ZDR-1): odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.
• Odpravnina (čl. 108 ZDR-1): pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti – 1/5 povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev za vsako leto dela do deset let, 1/4 za vsako leto od deset do 20 let in 1/3 za vsako leto nad 20 let, največ do desetkratnika osnove.
• Potrdilo in zaključni obračun (čl. 78 ZDR-1): na zahtevo delavca je treba vrniti njegove dokumente in izdati potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal; v potrdilu ne sme biti navedb, ki bi delavcu otežile sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Sledi zaključni obračun z neizplačano plačo in sorazmernim delom letnega dopusta.
• Posebno varstvo (čl. 114 ZDR-1): delavcu, ki je dopolnil 58 let ali mu do starostne upokojitve manjka do pet let pokojninske dobe, ni mogoče odpovedati iz poslovnega razloga brez njegovega pisnega soglasja.
• Obvestilo zavodu (čl. 91/7 ZDR-1): če delavcu ne ponudite sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, morate ob začetku teka odpovednega roka o odpovedi obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.